E-mobilnost

Hierarhija na področju e-polnilne infrastrukture

E-polnilno infrastrukturo lahko opredelimo na več nivojih:
  • polnilnica
    (ang. Charging pool)
    Polnilnica zajema vso polnilno infrastrukturo za električna vozila, ki je vzpostavljena na izbrani lokaciji, kjer so uporabnikom na voljo ena ali več e-polnilnih postaj ter so za namen e-polnjenja na voljo tudi ustrezna parkirna mesta.
  • polnilna postaja
    (ang. Charging station)
    Je električni sklop v enem ohišju, ki je fiksno priključen na električno omrežje, z enim ali več e-polnilnimi mesti.
  • polnilno mesto
    (ang. Charging point)
    Je mesto na polnilni postaji z eno ali več vtičnicami/priključki, ki omogoča hkratno polnjenje natančno enega električnega vozila; vsakemu polnilnemu mestu pripada tudi parkirno mesto.
  • polnilni priključek/vtičnica
    (ang. Connector / Plug)
    Je del polnilnega mesta (vmesnik), preko katerega se izvede fizična povezava med polnilnim mestom in električnim vozilom ter se izvede prenos električne energije.

Deležniki na področju e-mobilnosti

Na področju e-mobilnosti poznamo več deležnikov, ki jih osnovno lahko razdelimo na:
  • upravljalci električnih polnilnih mest
    (ang. Charging Point Operator - CPO)
    vzpostavljajo polnilno infrastrukturo za električna vozila na primernih lokacijah, jo vzdržujejo ter polnilna mesta tehnično in administrativno upravljajo z zalednim računalniškim sistemom. Statične in dinamične podatke o polnilnih mestih za električna vozila preko zalednega računalniškega sistema izmenjujejo tudi s portalom NAP.
  • ponudniki storitev električnega polnjenja
    (ang. Mobility Service Provider - MSP)
    imajo neposreden stik z uporabniki električnih vozil, ki jim na polnilnih mestih za električna vozila nudijo storitev električnega polnjenja. Z njimi imajo sklenjen poslovni odnos (pogodbo, prijavnico, pristopnico) o zagotavljanju storitve električnega polnjenja. Storitev končnemu uporabniku zaračunajo v skladu z določili poslovnega odnosa, lahko jo nudijo tudi brezplačno. Storitev električnega polnjenja so zavezani ponuditi tudi na način »ad hoc« - brez sklenjenega poslovnega odnosa med končnim uporabnikom in ponudnikom storitve polnjenja in brez zaveze registracije.
  • lastniki polnilne infrastrukture za električna vozila
    so pravne ali fizične osebe, ki zagotovijo sredstva za vzpostavitev polnilne infrastrukture za električna vozila, prav tako imajo obvezo na vsakem polnilnem mestu zagotoviti upravljalca polnilnega mesta in ponudnika storitev električnega polnjenja. Z obema vzpostavijo sodelovanje na podlagi poslovnega odnosa.
  • lastniki/najemniki zemljišča, kjer je vzpostavljena polnilna infrastruktura za električna vozila
    so pravne ali fizične osebe, ki so lastniki/najemniki zemljišča, na katerem se polnilna infrastruktura za električna vozila vzpostavi. Običajno so tudi lastniki/najemniki merilnega mesta preko katerega je polnilna infrastruktura za električna vozila povezana z električnim omrežjem.

Podatki

Ponudniki in vrste podatkov so številni, mogoče pa si jih je ogledati na strani podatki.
Dostop do podatkov je omogočen ob predhodni registraciji uporabnika - poslovnega subjekta, in sprejemom splošnih pogojev uporabe. Zaradi zagotavljanja kompatibilnih, interoperabilnih in kontinuiranih storitev, se podatki zbirajo in izvažajo preko NAP v DATEX II in NETEX obliki. Podatki so na voljo za izmenjavo in ponovno uporabo v realnem času in na nediskriminatorni osnovi.
NAP Slovenija dodatno omogoča tudi kvalitetno uporabniško izkušnjo voznikom električnih vozil z možnostjo iskanja in prikaza podatkov o javnih e-polnilnih mestih s pomočjo zemljevida.

Glavne vrste vtičnic za e-polnjenje

  • Type 1 vtičnica
    (IEC 62196-1)
    Zasnovana je samo za polnjenje z izmeničnim tokom (AC) na enofaznih priključkih z maksimalno močjo polnjenja 7,4 kW (pri napetosti 230 V in toku 32 A). Uporaba te petpolne vtičnice je razširjena predvsem na področju Severne Amerike in japonske, na področju EU pa nekoliko manj.
  • Type 2 vtičnica
    (IEC-62196-2)
    je standardizirana sedempolna vtičnica na področju EU. Zasnovana je za polnjenje tako z izmeničnim tokom (AC) - do 16 A na enofaznih priključkih in do 63 A na trofaznih priključkih, kot tudi enosmernim tokom (DC). Omogoča polnjenje z močjo od 3,7 kW do 44 kW.
  • CCS COMBO 2 vtičnica
    (IEC-62196-3)
    je standardizirana vtičnica na področju EU. Zasnovana je za polnjenje z enosmernim tokom (DC). Omogoča polnjenje z maksimalno močjo tudi do 350 kW, običajno pa polnjenje poteka v območju med 50 kW in 150 kW moči.
  • CHAdeMO / Type 4 vtičnica
    je zasnovana za hitro polnjenje pri enosmernem toku (DC). Pomembna značilnost te vtičnice je, da omogoča dvosmerni pretok električne energije – tako iz polnilnega mesta v vozilo kot tudi iz vozila v polnilno mesto in naprej v omrežje (»vehicle to greed« V2G). Polnjenje poteka z maksimalno močjo do 50 kW.
  • TESLA Supercharger vtičnica
    Je zasnovana samo za polnjenje TESLA električnih vozil in je modificirana izvedba vtičnice Type 2. Omogoča polnjenje z maksimalno močjo 150 kW.

Dobro je vedeti

Prenova EU predpisov – sveženj »Fit for 55«
V okviru svežnja zakonodajnih predlogov »Fit for 55«, s katerim želi Evropska komisija doseči zastavljene okoljske cilje - 55% zmanjšanje izpustov CO2 do 2030 in podnebna nevtralnost EU do 2050, je Evropska komisija 14. 7. 2021 objavila tudi predlog Uredbe o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu, s katero se prenavlja Direktiva št 2014/94 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu. Namen pobude je zagotoviti razpoložljivost in uporabnost gostega in razširjenega omrežja infrastrukture za alternativna goriva po vsej EU. Vsi uporabniki vozil na alternativna goriva morajo imeti možnost, da se preprosto gibajo po EU, kar omogoča ključna infrastruktura, kot so avtoceste, pristanišča in letališča. Posebni cilji so:
  • zagotavljanje minimalne infrastrukture za podporo potrebni uporabi vozil na alternativna goriva v vseh načinih prometa in v vseh državah članicah, da se izpolnijo podnebni cilji EU;
  • zagotavljanje polne interoperabilnosti infrastrukture ter
  • zagotavljanje popolnih informacij za uporabnike in ustreznih plačilnih možnosti.